Za razvojno Slovenijo bo treba na referendum

Če želimo delujočo in uspešno Slovenijo z nižjimi davki, manj birokracije, konkurenčnim gospodarstvom in dostopnejšim javnim zdravstvom, bomo morali razvojni zakon ubraniti tudi na referendumu. Ko bo referendum razpisan, bo treba iti na volišča in glasovati ZA.

Demokrati smo prevzeli odgovornost in vstopili v vlado zato, da izvedemo konkretne spremembe: okrepimo boj proti korupciji, ustvarimo ugodnejše gospodarsko okolje ter omogočimo učinkovitejše javno zdravstvo.

Toda zagovorniki statusa quo so z referendumskimi pobudami napovedali politični boj proti skoraj vsakemu ukrepu, ki bi Slovenijo premaknil naprej.

Odločitev je prepuščena ljudem

Ustavno sodišče je s sedmimi glasovi proti enemu razveljavilo sklep Državnega zbora, da referendum o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni dopusten. Sindikati bodo tako 1. septembra lahko nadaljevali zbiranje 40.000 podpisov, potrebnih za razpis referenduma.

Sodišče je samo priznalo, da zakon vsebuje tudi davčne in druge določbe, o katerih referendum po ustavi ni dopusten, vendar je kljub temu omogočilo referendum o zakonu kot celoti. Temeljno vprašanje je ostalo odprto: kaj bi zavrnitev celotnega zakona pomenila za tiste določbe, o katerih volivci sploh ne bi smeli odločati?

Namesto jasnega odgovora smo dobili pravno dvoumnost in nekakšno ustavnopravno blokado. Toda odločitev je sprejeta in treba jo je spoštovati. Zato nam ne preostane drugega, kot da zakon ubranimo med ljudmi.

Kaj prinaša razvojni zakon?

1. Višje neto pokojnine in nižji življenjski stroški

Upokojenci bi bili oproščeni plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo. To pomeni več denarja, ki bi jim vsak mesec ostal od pokojnine.

Zakon hkrati znižuje DDV na osnovna živila ter začasno tudi na elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. Država mora ob tem zagotoviti učinkovit nadzor, da se davčna razbremenitev odrazi tudi v cenah, ki jih plačujejo ljudje.

2. Več opravljenih pregledov in krajše čakalne vrste

Golobova vlada je uvedla obvezni zdravstveni prispevek in z omejevanjem dela zdravstvenih delavcev še dodatno ohromila javni zdravstveni sistem. Posledice občutijo pacienti: predolge čakalne vrste, odpovedani pregledi in operacije ter pomanjkanje zdravstvenega osebja.

Razvojni zakon zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem omogoča, da opravijo več dela in se posvetijo pacientom, namesto da jih država omejuje z birokratskimi prepovedmi.

Javno zdravstvo se ne rešuje tako, da zdravnikom preprečujemo delo. Rešuje se tako, da uporabimo vse razpoložljive kadre in zmogljivosti ter opravimo čim več pregledov, posegov in operacij.

3. Boljši pogoji za podjetnike, normirance in gostince

Uspešno gospodarstvo je temelj socialne države. Brez podjetij, podjetnikov in zaposlenih, ki ustvarjajo dodano vrednost, ni mogoče financirati pokojnin, zdravstva, šolstva, socialnih transferjev in drugih javnih storitev.

Zakon izboljšuje pogoje za normirance, mikro podjetnike, gostince in druge, ki vsak dan prevzemajo tveganje, ustvarjajo delovna mesta ter polnijo državno blagajno.

Mladim, ki želijo začeti svojo podjetniško pot, moramo odpirati vrata, ne pa njihove ideje že na začetku zatreti z davki, prispevki in birokracijo.

4. Razvojna kapica za ohranitev najboljših kadrov

Večina primerljivih evropskih držav pozna omejitev najvišje osnove za plačevanje socialnih prispevkov. Slovenija pa je pri obdavčitvi visoko usposobljenih kadrov še vedno izrazito nekonkurenčna.

Razvojna kapica ni napad na solidarnost. Je ukrep, s katerim lahko v Sloveniji zadržimo in privabimo inženirje, raziskovalce, razvijalce, zdravnike in druge vrhunske strokovnjake. Če ti ljudje odidejo, skupaj z njimi izgubimo njihovo znanje, podjetniške ideje, prihodke in delovna mesta.

5. Slovenija potrebuje razvojni preobrat

Države okoli nas pripravljajo velike investicijske projekte in milijardna vlaganja, pri nas pa se prepogosto bojimo lastnega uspeha. Namesto razvojne ambicije poslušamo, zakaj nečesa ni mogoče narediti in komu vse bi lahko šlo bolje.

Posledice takšne politike so vidne tudi na socialnem področju. Stopnja tveganja revščine je leta 2025 znašala 14,3 odstotka in se je v enem letu povečala za 1,1 odstotne točke. Besede o zaščiti delavcev zato ljudem ne pomagajo, če njihove denarnice ostajajo prazne. Vir: Statistični urad Republike Slovenije.

Ne nasedajmo strašenju in zavajanju

Nasprotniki zakona po Sloveniji širijo trditve o zniževanju plač, zamrznitvi plačne reforme, novem ZUJF-u in privatizaciji zdravstva. Toda zakon ničesar od tega ne določa.

Zakon nikomur ne jemlje plače, pokojnine ali socialne pravice. Ustvarja pogoje za nižje davke, več podjetniške aktivnosti, več opravljenega dela v zdravstvu in uspešnejše gospodarstvo.

V Levici in Svobodi bodo še naprej govorili o socialni državi, medtem ko so ljudem naložili nove prispevke, podjetnikom dodatne omejitve in državi pustili rekordne čakalne vrste. Njihov odgovor na težave je skoraj vedno enak: nov davek, nova prepoved ali nov obrazec.

Naš odgovor je drugačen: več ustvarjanja, več odgovornosti, manj birokracije in država, ki ljudem omogoča uspeh.

Na referendumu glasujmo ZA

Interventni razvojni zakon je prvi korak k razvojni Sloveniji. Prinaša nižji DDV, razbremenitve za upokojence, boljše pogoje za normirance in podjetnike, razvojno kapico ter spremembe, ki lahko pomagajo skrajšati čakalne vrste.

Slovenija bo socialno varna samo, če bo gospodarsko uspešna. In uspešna bo samo, če bomo cenili delo, znanje, podjetnost in pogum za spremembe.

Zato je naše sporočilo jasno:

Za nižje davke. Za manj birokracije. Za dostopnejše zdravstvo. Za podjetno in razvojno Slovenijo.

Na referendumu glasuj ZA.